VZTRAJNOST

Verjetno si se že kdaj znašel/a v situaciji v kateri enostavno nisi videl/a izhoda. Počutil/a si se izgubljeno/ega. Z živci si že na koncu, občutek imaš, da se trudiš za brez veze, da je vse izgubljeno, ker ne gre vse po planu. Potem pa te kar prime, da bi opustil/a svoje cilje, želje. 

Si že slišal/a, da je pred svitom najtemnejša noč? 

Si se kdaj znašel/a v čisti megli, vidljivost je bila zelo majhna. Videl/a si petdeset metrov pred seboj ali pa še manj. Si se zaradi tega kdaj obrnil/a in odšel/a nazaj domov? Verjetno ne. Vedno si prišel/a na zastavljen cilj. Mogoče si upočasnil/a hitrost, vendar prišel/a pa si.

Zakaj pa bi potem obupal/a takrat, ko ne vidiš pred sabo izhoda iz situacije? Mogoče si pa takrat tik pred ciljem. A ker nimaš več moči, bi se enostavno kar obrnil/a in šla nazaj. Zakaj? Toliko kilometrov si že prehodil/a a zdaj, ko ti je najtežje, bi kar odnehal/a? Velika verjetnost je, da bi zgrešil/a lasten cilj, ki si ga zastavil/a. 

Takrat ko ti je najtežje, ko se počutiš nemočno/ega, ko ne vidiš petdeset metrov naprej, takrat se spomni koliko si že prehodil/a in vztrajaj naprej. Pojdi po korakih. Vsakih prehojenih petdeset metrov naprej se ti odpre novo obzorje. 

Če si prebral/a prejšnji zapis “Ovira ali izziv”, si prebral/a, da imam Cerebralno paralizo. Ko pogledam nazaj, predno sem začela trenirati pole-dance, si nikoli nisem mislila, da se mi bo kdaj uspelo držati na drogu, kaj šele delati elemente. 

Diagnoza me nikoli ni ustavljala. Karkoli sem si zamislila sem poskusila. Verjemi, tudi mene včasih stisne strah, kaj bo, bo vse v redu, mi bo uspelo?

Ne osredotočaj se na strah. Vedno pojdi čez njega. Ravno takrat, ko te je strah je momentum, kjer se lahko gradiš. Težko ga je preskočiti, vendar z vztrajnostjo se ga da. 

Ko vztrajaš in ko premagaš strah, včasih sam sebe presenetiš in si lahko ponosen/a nase. Čez čas se začneš zabavat in te strahovi postajajo vedno manjši. Zakaj? Ker veš, da boš postal/a močnejši/a in te popelje to do cilja. 

Ostani močen/a, nikoli ne obupaj. Vedno ampak res vedno je vztrajnost in trud poplačan. Skozi težke trenutke spoznaš samo/ega sebe. Včasih se pač moraš zgubiti v megli, da se lahko sploh najdeš. Bodi hvaležen/a za vse, kar srečaš na poti.

Veruj, da bo vse v redu. Verjemi vase. Sposoben/a si. Drugače ta želja, cilj nebi bila tvoja. 

Bodi to kar si in vedno poslušaj sebe.

 

Za večjo motivacijo pa si preberi knjigo Zakaj ravno jaz, ki jo lahko naročiš tukaj.