ZAKAJ?
ZAKAJ?
Vsi se včasih vprašamo zakaj?
Zakaj je to doletelo prav mene?
Zakaj moram doživljat to bolečino?
Zakaj? Ker si ti edin/a sposoben/a to preživet.
Vsak ima svojo moč, vsak ima svoje izkušnje in vsak preživlja svojo bolečino. Vsakomur je dano točno toliko, kolikor je lahko sposoben prenesti, preživeti.
Vsa ta bolečina te uči, dela močnejšo/ega. In zaradi te bolečine si tukaj kjer si.
Mogoče se ti trenutno zdi, da ne moreš več, da ne gre. To pomeni, da je skrajni čas, da pogledaš proti soncu. Videl/a boš tisto luknjico, skozi katero sije Sonce. Pojdi za njo. Ne bom rekla, da bo lahko. Ne bo. Ampak bolelo bo vedno manj.
Vsake lekcije, ki so bile in ki bodo ti bodo pokazale, kje imaš še rano. Ko rano razkužimo in želimo pozdraviti, peče, boli. Prav je tako. Ko je rana pozdravljena se ne odpre. Če ni, vedno zaboli, ko se odpre.
Bodi hvaležen/a za pekoče in boleče izkušnje. Ta bolečina je bolj prijetna. Ker ne padaš, ampak samo celiš rane.
Življenje te bo najprej naredil močnega, potem pa ti bo podaril slastno torto, katero si zaslužiš. Ne obupaj, vztrajaj, vzpenjaj se proti svetlobi. Pa naj bo še tako majhna. Z vsakim korakom bo večja in lepša.
Ponosen/a bodi nase. Preživel/a si, živiš.
Jaz verjamem vate. Uspelo ti bo.
Bodi to kar si, poslušaj sebe in nikoli ne obupaj.
Več pa lahko prebereš v knjigi Zakaj ravno jaz.